Proces polaganja načeloma ni zahteven, težave nastanejo pri nekaterih podrobnostih, katere na prvi pogled neizkušenim ne padejo v oči, nekaterim so tudi težje razumljive. V osnovi je polagati zunanje talne obloge enostavno opravilo, ker gre za elemente, ki so precizno obdelani in izdelani z veliko natančnostjo. S tem je zagotovljeno, da so elementi zunanje talne obloge združeni v celoto dobro prilegajo in dajejo videz enotnosti. To pa dosežemo le z pravilnim polaganjem. Za to pa je poleg postopka, ki je kot rečeno enostaven, potrebno tudi nekaj strokovnega znanja. Zunanje talne obloge se ne morejo ujemati na površini oziroma kot končni izdelek, če osnova ni povsem ravna. Težave se pojavljajo predvsem pri obnovah starejših površin, kjer je tlak oziroma talna površina neravna. Vzrok je lahko nekakovostna gradnja, poškodbe, obraba ali karkoli drugega. Kaj je vzrok je praktično nepomembno, potrebno se je odločiti med dvema opcijama. Prva opcija je, da poizkušamo neravnine izravnati z nekaj preprostimi ukrepi, kot je razne izravnave s slojem, ki sodi med zunanje talne obloge in tlak. Ter poizkušamo takrat ko obloge postavljamo izvesti kar se da natančno sestavljanje in polaganje. Ukrep je lahko učinkovit, vendar se moramo zavedat, da v primeru neujemanja velikih možnosti nimamo, ampak se moramo sprijazniti z napakami.
Tolažimo se lahko z dejstvom, da med polaganjem napake vidimo, ker jih imamo pred očmi. Ko bomo uporabljali, bodo napake bolj oddaljene, z ustreznim barvnim odtenkom oziroma vzorcem praktično nevidni. Kogar kljub temu napake motijo, mora predno položi zunanje talne obloge razmisliti o izravnavi osnovne površine do ustrezne popolnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar