To lahko vzajemni skladi učinkovito ublažijo, poleg drugih možnosti. Donos pa lahko tudi hkrati različno razumemo. Statistično lahko, preko vseh donosov na trgu, donos ocenimo kot povprečen, nadpovprečen ali podpovprečen. Vsi si seveda želimo nadpovprečnega, zadovoljni smo že z povprečnim. Vsekakor pa tudi podpovprečen ni tragedija. Saj gre kljub temu za donos. Kar pomeni, da smo iz vložene višine vplačila ustvarili več sredstev. Poleg tega se velja zavedati, da učinek prinese višina vplačila. Večja kot je večji učinek prinese ob ustreznem donosu. Investitor, ki ga vzajemni skladi ali druga opcija zanima, pa se mora zavedati, da višina vplačila pomeni tudi drugačne učinke. Višina vplačila je glede na prihodke, odhodke, prihranke in premoženje lahko bolj ali manj obremenjujoča za investitorja. Tako pred začetkom trajanja investicije, med trajanjem ter ob dospetju. Pri določanju višine vplačila je zato potrebno razmisliti predvsem o posledicah, ki lahko vplivajo na kakovost življenja.
V primeru, da so ti vplivi preveliki velja višino investicije prilagoditi. Vzajemni skladi so pri prilagodljivosti zelo dobra možnost , ki jo velikokrat najdemo pri izbranem ponudniku. Vsak ponudnik se zaveda, da je njegova ponudba dobra skladno z njegovim prilagajanjem. Vsak investitor ima svoje želje, kar pomeni, da se jim mora prilagoditi. V nasprotnem primeru obstaja možnost, da bo izbral njegovim željam boljšo opcijo na trgu. Vzajemni skladi se lahko prilagajajo številnim željam in zahtevam naložbenika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar