Koper, obalna prestolnica

Koper je prestolnica slovenske Obale . Naselitev območja, ki sega v čas srednjega paleolitika in neolitik, izpričujejo mnoga jamska najdišča na Kraškem robu. Obala je od nekdaj predstavljala pomembno ločnico med morjem in kopnim. Skladno s kulturo in drugimi danostmi so se ljudstva ločila na tista, ki so izkoriščala določeno naravno danost. Tipične starodavne kulturne značilnosti na slovenski obali, so podobne ostalim v bližnjih in bolj oddaljenih krajih regije. Pristanišča ter druge podobne strukture, ki so omogočale prehod iz kopnega na morje in obratno, so v osnovah zasnove praktično enake na širšem območju Sredozemlja. Današnje jedro mesta Koper je bil svoj čas otok, prvič poseljen v rimskem republikanskem obdobju.

Antične značilnosti umne izrabe obale oziroma danosti morja so bile na tem območju podobne časovno enakim v bližnji in bolj oddaljeni soseščini. Kot antična naselbina Aegida je Koper omenjen v pisanih virih, ki sodijo med novejše arheološke najdbe iz tretjega do prvega stoletja pred našim štetjem. Naselbina se je postopoma širila in pridobivala na pomenu. V poznoantičnem obdobju je bila ena izmed postojank Rimskega limesa, ki je v času Dioklecijana varoval Rimski imperij ob mejah italijanskih in panonskih provinc pred vdori tujih ljudstev. Otoško naselje je romansko in poromanjeno prebivalstvo naseljevalo v času priseljevanja narodov. V času bizantinske zasedbe severne Istre so takratni Capris utrdili in poimenovali Iustinopolis. Otoška lega ob vodni prometnici proti Gradežu je nudila odlične pogoje za razcvet. V desetem stoletju se Koper poveže z Benečani in zagotovi varnejšo plovbo. Ob koncu dvanajstega stoletja postane svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Koprska škofija je takrat postala samostojna, koprska komuna ji je podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. V začetku trinajstega stoletja so mestu gospodovali istrski mejni grofje, nasledili so jih oglejski patriarhi.

 Slednji so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v Istri ter ga poimenovali Glava Istre, v izvirniku Caput Histriae. Iz nje nastane poitalijanjen izraz Capo d`Istria. Mesto se je v tem času bojevalo za privilegije, ohranilo lastne statute, omejevalo oglejsko oblast ter pridobilo oblast nad vsemi vasmi v zaledju. Ob koncu trinajstega stoletja je Koper skupaj z Istrskimi mesti prešel v roke Benečanov, v šestnajstem pa dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Med petnajstim in šestnajstim stoletjem v mestu nastanejo banke, menjalnice in obrtne delavnice. Utrip takratnega mestnega dogajanja so popestrili Slovenci, z mojstrskimi veščinami solinarstva, ribištva in kmetijstva. Iz tega obdobja izhaja tudi rivalstvo s Trstom, Koper je imel takrat prednost zaradi lege na otoku in odličnega obrambnega sistema. Ta je mesto varoval predvsem v času tujih upadov, ki so prizadeli koprsko zaledje. Posledično pa so vpadi zmanjšali trgovinsko dejavnost predvsem s Kranjsko, mesto je prizadela kuga, število prebivalstva je z osem tisoč upadlo na manj kot dva tisoč. Opomoglo si je s prodajo vina, olja ter trgovanjem soli. Sredi sedemnajstega stoletja je število prebivalcev naraslo preko na štiri tisoč, v sedemnajstem stoletju se zaključi tudi zlata doba mesta, predvsem z vidika uspešnega konkuriranja sosednjemu Trstu ter bolj oddaljeni Reki. Trst in Reka sta bili v tem obdobju razglašeni za svobodni pristaniški mesti, ob koncu osemnajstega stoletja je propadla Beneška republika, Avstro-Ogrska monarhija pa je prednost pri razvoju dala Trstu. Sredi devetnajstega stoletja ga je preko železnice povezala z prestolnico Dunajem. Koper je v tem obdobju začel pridobivati vlogo zaledja, z oskrbovalno vlogo. V mestu so živeli predvsem od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelstva, v okolici pa od poljedelstva in živinoreje. V devetnajstem stoletju začne občutneje spreminjati podobo, najprej z rušenjem obzidja, nasipom in povezavo s kopnim. Na plitvinah okoli mesta nastanejo soline, ki so jih v dvajsetem stoletju opustili, zemljišče pa z namenom kmetijske dejavnosti izsušili.

Ob koncu druge svetovne vojne je bil osvobojen, iz mesta se izseli večina avtohtonega prebivalstva, ob podpisu Pariške mirovne pogodbe na podlagi Devinskega sporazuma Koper postane sedež cone B svobodnega tržaškega ozemlja. S podpisom londonskega memoranduma leta tisoč devetsto štiriinpetdeset postane politično in gospodarsko središče slovenske obale. S tem se pospeši razvoj, ob koncu petdesetih let minulega stoletja ga dodobra zaznamuje gradnja novega pristanišča. V ta namen so poglobili Škocjanski zatok, izkopan material pa uporabili pri nasipanju plitvin ob obali. To obdobje zaznamuje tudi priseljevanje iz slovenskega in jugoslovanskega zaledja spremenjena nacionalna in socialna kultura. Razvijati se je začelo šolstvo, kultura in zdravstvo, načelo dvojezičnosti pa je pripomoglo k vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike življenja. Danes Koper šteje petindvajset tisoč prebivalcev, velja za največje mesto na Obali. Mestnemu vsakdanjiku daje značilnost submediteransko podnebje z dolgimi in vročimi poletji, milimi zimami ter pogostimi vetrovi, kot so maestral, jugo in burja. Zimske temperature so v povprečju nad nič stopinj Celzija, junija se v povprečju temperatura dvigne preko dvajset stopinj Celzija. Morje je najtoplejše avgusta, najhladnejše pa februarja. Z padavinami je bogati so jesenski meseci. Kulturna dediščina je priča zgodovine, trg Brolo kaže urbanizem beneških mest, Ribiški trg na zasnovo manjšega starodavnega pristanišča, središče pa je stičišče glavnih mestnih prometnic in velja za enega najlepših mestnih trgov na območju nekdanje Beneške republike. Številne palače v mestu kažejo na razvoj skozi zgodovino, ter pomembnost in značilnost svojega obdobja, predstavljajo jih Pretorska palača, palača Carli, palača Almerigogna, palača Almerigogna, palača Gravisi-Buttorai, palača Gravisi-Barbabianca, palača Belgramoni-Tacco in palača Brutti. Koper ima številne cerkve in sicer stolnica Marijinega vnebovzetja, cerkev sv. Bassa, cerkvica svetega Jakoba, krstilnica Janeza Krstnika.

 Med znamenitosti sodita Frančiškanska samostana svetega Frančiška in svete Klare, Da Pontejev vodnjak, Mestna vrata Muda, Loža in Fontico. Obiskovalcem je obisk omogočen preko cestne in pomorske povezave, kulturne in naravne znamenitosti obogatijo številne gastronomske in tradicionalne prireditve. Mesto Koper in okolico je moč spoznavati tudi na tematski poteh, ki so vsaka zase posebnost in doživetje brez konkurence. Doživeti jih je moč na kolesu ali peš. Kolesarske poti vodijo obiskovalce po deželi Refoška, po Kraškem robu, moč pa je izkusiti traso starodavne železniške proge Porečanka. Pešpoti vodijo na preko tisoč metrov visok razglednik Slavnik, ogled mediteranske vasi Hrastovlje, bolj znani po freskah v cerkvi svete Trojice, po poti narcis, med oljčniki in rujem, ter na številne druge zanimive, lepe in poučne lokacije na območju občine Koper. Koper najpomembnejše slovensko pristanišče.

Tek pozimi, dobra motivacija

 Tek pozimi je dobra motivacija .

Vsaka človekova aktivnost ima z motivacijo neštete koristi. V osnovi je človek leno bitje, pravo nasprotje tega je tek pozimi. Motivacije nas vzpodbujajo k aktivnostim in z njimi povezanimi izboljšavami fizične kondicije, splošnega počutja ter drugih izboljšav, kater je moč občutiti. Psihična trdnost in fizična kondicija sta v sodobnem času iskani dobrini. Naše predvsem profesionalne aktivnosti zahtevajo vedno več tako fizičnega kot umskega napora. Zato je danes postala nuja in bo v prihodnosti vedno večja nuja biti dobro pripravljen tako fizično kot umsko. Za tek pozimi je značilno, da prinaša številne izzive in koristi. Z večanjem moči človek dobi tudi pomemben občutek o njihovem stanju, najbolj pomembno pa je spoznanje, kdaj moči primanjkuje oziroma so obremenitve prevelike. Ker je zima v mnogih primerih čas obolenj, je tek pozimi  aktivno soočanje s to negativno lastnostjo vsakdanjika. 

Aktivnost nam omogoča, da sistem obrambe telesa začne bolj intenzivno delovati, gibanje samo pa pospeši številne funkcije  v telesu. S tem danes lahko rešujemo številne nevarne vplive na zdravje in dobro počutje. Prehladna obolenja in druge v zimskih mesecih podobne težave z zdravjem najbolje rešimo z aktivnim pristopom. V preteklosti zaradi manjši obremenitev ta lastnost ni bila tako znana, čeprav so mnoge negativne vlive na zdravje poznali že pred stoletjem ali celo več kot pred stoletjem. Tudi tek pozimi  je bila manj znana aktivnost. Problem težav, katere lahko odpravlja, je v dejstvu, da se lahko prelevijo v bolezni. Posebna prednost, ki jo tek pozimi ima je, da se jim je mogoče izogniti, ker vemo, kdaj je nevarnost, obremenitev ali drug vpliv prevelik. Obstaja tudi druga možnost in sicer zdravila in druga podobna sredstva, vendar je potrebno pred vsakim jemanjem njihovo korist premisliti o tako pozitivih kot negativnih posledicah. 

Tek pozimi ni redkost, vsekakor pa še premalo ljudi pozna njegov pozitiven učinek.

https://www.tomassport2.si/infoportal/kategorija/tek/tek-pri-temperaturah-pod-lediscem.html

Kajtanje, atraktiven šport

Kajtanje je zelo atraktiven šport .

Aktivnost izkorišča moč vetra za gibanje po različnih podlagah. Imamo kajtanje po vodi, snegu ter travnikih. Pri tem se uporablja različne pripomočke. Za kajtanje po vodi desko, po snegu smuči ali snežno desko, po kopnem z rolko ali drugim podobnim sredstvo. Osnova je kot rečeno moč vetra, ki daje ustrezno energijo. Pri tem ni čisto vseeno za kakšno moč vetra gre in kakšen veter nam nudi energijo. Vsem je verjetno jasno, da je najbolj koristna konstantna moč vetra. To pomeni, da imamo zagotovljeno konstanto pogonsko moč, ki ne nudi le možnost premikanja, ampak olajša ukvarjanje z drugimi aktivnostmi. 

Premočan veter je lahko nevaren, verjetno tudi ni potrebno omenjati, da imamo v Sloveniji področja z izredno močnimi vetrovi, ki zlahka dosegajo hitrosti preko sto kilometrov na uro, v izjemni primerih pa tudi preko dvesto kilometrov na uro. Kaj bi v tem primeru moč pomenila za kajtanje bolje, da niti ne razmišljamo. Premajhna moč vetra prav tako ni koristna, saj je upor prevelik, gibanje pa nima primerne hitrosti. Prav tako je neugoden veter, ki občasno piha, kasneje se umiri, nastopi brezvetrje, ter čez določen čas spet začne pihati. To je spet za kajtanje neuporaben veter. Idealno je, da veter piha s hitrostjo štiri metre na sekundo. Vodne, snežne ali kopne površin, na katerih se aktivnost izvaja vse skupaj popestri, zahteve pa poveča. Vodne površine imajo v povezavi z vetrom svoje značilnosti. Te najbolje poznajo vsi, ki so dnevno ali pogosto na morju. Izkušnje z vetrom potrebuje tudi kajtanje, saj le tako lahko varno izvajamo željene aktivnosti. Poznavanje vetrov in drugih razmer na vodni površini je pomembna osnova, ostalo je odvisno od opreme ter seveda sposobnosti.  Oprema je različna glede na namene in načine uporabe.

Kajtanje je zanimiv, naraven način gibanja po vodnih, snežnih in kopnih površinah.

Več

Salomon, korak do zdravega življenja

Salomon predstavlja dobro priložnost, da se življenjski slog uporabnika izboljša Športna oprema Salomon je za mnoge popolna garderoba vsakega človeka. Pogled nanjo govori o tem, da človeku ni vseeno za njegovo zdravje in dobro počutje. Salomon športna oprema mora biti seveda na eni strani pravilno izbrana, na drugi pa pravilno in redno uporabljena. Pravilno izbrana športna oprema najprej pomeni, da ustrezajo osebi preko tehničnih lastnosti.

Poleg tega pa so zelo pomembne športni aktivnosti primerne lastnosti. Te v veliki meri določajo uporabniško izkušnjo. Zato ne preseneča dejstvo, da Salomon posveča veliko pozornost individualnim in specifičnim potrebam. Pogled na ponudbo je več kot zgovoren. Dejstvo, da imamo Salomon opremo v garderobni omari še ne pomeni, da jo uporabljamo. O tem velikokrat govorijo že sledi obrabe, na katere so uporabniki velikokrat tudi ponosni. Kdor opremo manj uporablja, sledi ne more pokazati. Kar pomeni, predvsem minus za njegovo zdravje in dobro počutje. Salomon uporabniki na drugi strani vedo, da so za njimi številne vadbe ali tekmovanja, predvsem pa je njihovo zdravstveno stanje in počutje bistveno boljše prav na račun uporabe športne opreme. Pravilna uporaba se začne z nakupom. Osebi prilagojen nakup se začne z lastnostmi, ki jih potrebuje, temeljijo pa na namenu uporabe. Pri lastnostih pomagajo osebne izkušnje, pri novosti pa mešanica lastnega razmišljanja in kakovostnih tujih informacij. Osebne izkušnje nam govorijo katera Salomon športna oprema je bila najboljša, ter katera potrebuje izboljšave. Lastno razmišljanje je lahko zelo preprosto, pa bo učinkovito. Pomembno je, da se zavedajo svojih omejitev in preko njih ne presegamo. Ker bomo s tem zgolj sami sebi škodili.

Tako lahko z razumevanjem osnov izdelka, materiala, pogojev uporabe in podobnega spoznali, kaj je za nas primerno in kaj ne. Osnove izdelka so vse njegove lastnosti, pri športni opremi so mnoge lastnosti drugačne. Salomon je zagotovilo za dobre uporabniške izkušnje v prihodnosti.

Segmentacija uporabnikov na spletu, prinaša številne koristi

Segmentacija uporabnikov na spletu prinaša številne poslovne koristi . V sodobnem vsakdanjiku segmentacija uporabnikov na spletu pridobiva na pomenu in veljavi. Splet je postal domena vse več oseb v vse večjem odstotku njihovih aktivnosti. V preteklosti je bil splet predvsem namenjen zabavnim temam, razvedrilu in podobnemu, danes postaja bistveno bolj napreden in sofisticiran. Na splet se je preselilo nešteto aktivnosti, ki so bistveno bolj zahtevna in resna, kot zabava.

Pomisliti velja samo raznovrstnost uporabe spleta. Segmentacija uporabnikov na spletu prepoznava, da na spletu danes plačujemo, kupujemo, prejemamo uradne informacije, se učimo, delamo analize in počnemo vse kaj drugega kot zabavni program. Z razvejanim načinom uporabe, ki je hkrati od osebe do osebe zelo različen, se spreminja tudi aktivnost vsega, kar omenjeno omogoča. Za uspešno omogočanje takšnih aktivnosti je potrebna segmentacija uporabnikov na spletu. Kako raznovrstna je uporaba lahko izvemo na podlagi lastnih izkušenj ter izkušenj drugih oseb, ki so nam znane ter poznamo njihov način uporabe spleta. Uporaba spleta je načeloma lahko še vedno namenjena zgolj zabavi in sprostitvi, vendar je to domena predvsem mlajših in odraščajočih generacij. Njihovi starši korak stran uporabljajo splet z namenom čisto drugačne sorte. Plačujejo storitve, kupujejo izdelke, prodajajo lastnino, prejemajo informacije, ki so povezane z osebnim ali družinskim življenjem ter počnejo marsikaj drugega. Veliko podobnega počnejo tudi drugi uporabniki, le da so razlike v področjih, spletnih straneh in v drugih podrobnosti.

Če želi splet postajati vedno bolj uporaben mora segmentacija uporabnikov na spletu prepoznati različne vzorce dostopa, uporabe in druge lastnosti spletne aktivnosti. Z njimi lahko oblikujejo zainteresirani svoje aktivnosti na ta način, da bo uporabniška izkušnja spletnih uporabnikov boljša in bolj kakovostna. Kako se spreminja kakovost lahko prepoznamo sami, dovolj je, da smo vsaj v osnovi pismeni in razgledani uporabniki spleta. Tako segmentacija uporabnikov na spletu tudi manjšim območjem omogoča pridobiti prepoznano uporabniško izkušnjo. Segmentacija uporabnikov na spletu slednje izvede na dostopen in enostaven način.

http://www.red-orbit.si/blog/inorbit15-simon-belak-odkrivanje-segmentov-iz-podatkov

Klop mnogim spremeni življenje

Klop je mnogim osebam spremenil kakovost življenja . Zato mora biti klop vzet resno. Število primerov, ki občutijo težje oblike okužbe ni zanemarljivo, zato moramo resno vzeti na znanje vse možnosti zaščite in preventive predvsem vsi, ki se veliko gibljemo v naravi z namenom izvajanja profesionalnih ali prostočasnih aktivnosti.

Predvsem povsod tam, kjer ima klop najboljše življenjske pogoje. Najbolj ustrezni pogoji so tisti, ki imajo visoko vlago, ustrezno skrivališče, ter možnost dostopa do žrtve. Vlago prinašajo predvsem travniki in gozdovi, površine ob vodnih virih in podobna naravna okolja. Skrivališča najde klop na mestih, ki mu omogočajo zaščito pred naravnimi sovražniki, hkrati pa mora to mesto nuditi idealno izhodišče za prehod na žrtev. Pogosto ga najdemo na spodnji strani listov, kar pomeni mesto, ki mu nudi skrivališče pred naravnimi sovražniki, saj je tam zanje praktično neviden. Na drugi strani pa klop pod listi čaka na žrtev, na katerega se na najbolj primeren način spusti in si na njem najde najbolj primerno mesto ugriza. Pri tem je izbirčen in ne ugrizne kjerkoli. Klop predno ugrizne žrtev pleza po površini njenega telesa, ter išče mesto, ki je hkrati mehko in enostavno za dostop do krvi, hkrati pa bogat vir te življenjsko pomembne tekočine. Poleg listov se velikokrat povzpne na travne bilke ali podobna mesta, kjer ima najboljši življenjski prostor . Ob tem se je potrebno zavedati, da urbano okolje zanj ni tuj življenjski prostor. Dovolj je, da ta prostor nudi dovolj visoko vlago, skrivališče , žrtev v urbanem okolju pa ima na pretek.

 Zaščita je zato priporočljiva povsod tam, kjer njemu ugodne življenjske pogoje zaznamo. Nudijo jo razna razpršila ter gladka obleka in obutev svetlih barv. Gladka obleka in obutev onemogočajo oprijem, svetla barva pa omogoča, da ga hitro opazimo ter učinkovito odstranimo. Klop biva v okoljih, ki mu nudijo ustrezne življenjske pogoje.

http://www.sos-klop.si/klopi

Prosta delovna mesta, ponujena prihodnost

Prosta delovna mesta so možna boljša prihodnost . V vsake okolju so prosta delovna mesta, pomemben kazalnik njegove uspešnosti. Uspešna družba je tista, ki ima majhen odstotek nezaposlenega prebivalstva. Uspešnost prosta delovna mesta izkazuje preko niza lastnosti. Osnovne lastnosti, katere prosta delovna mesta imajo so nudenje zaposlitvenih priložnosti, zaznamuje pa področje zaposlovanja in kažejo na uspešnost družbe.

Največkrat za zaposlitve skrbi določena ustanova, ki velja za osrednjo informacijsko točko brezposelnih oseb. Preko nje dobijo kandidati informacijo o ponujenih prostih delovnih mestih ter številne druge koristi na področju zaposlovanja. Informacije, ki jih nudi so kakovostne. V prvi vrsti zaradi osrednje vloge. Posledično lahko govorimo o najbolj obsežnih informacijah. Poleg obsežnosti je pomembna tudi dolgotrajna prisotnost. S tem imamo vpogled v področje zaposlovanja na daljši rok. Kar lahko služi kot podlaga, za razne ocene, na podlagi njih pa se lahko oblikuje tako osebne, kot tudi širše družbeno koristne aktivnosti. Osebam, ki so brezposelne ali iščejo drugo delovno mesto, lahko prosta delovna mesta nudijo kakovostno spremembo. Nakazuje jih seznam aktualnih možnosti na trgu dela, zainteresirani lahko dobijo razne nasvete ter druge oblike pomoči s področja zaposlovanja. S tem lahko lažje vzpostavijo stik z potencialnim delodajalcem, izvejo kakšne so aktualne možnosti na trgu, pomagajo si lahko pri iskanju ter pridobivanju vseh drugih koristnih informacij in koristi s področja zaposlovanja. Ker veljajo prosta delovna mesta za priložnost to pomeni, da ima posamezen kandidat določene tako možnosti kot omejitve.

Na podlagi njih oblikuje koristne aktivnosti, ki so bodisi informacijskega značaja, lahko pa služijo tudi v druge namene. Preko informacij, ki jih oblikuje in pridobi ima koristi tako področje aktualnega zaposlovanja kot tudi v drugih primerih. Zavedati se predvsem velja, da je konkurenca na trgu dela od nekdaj prisotna in bo prisotna tudi v prihodnosti. Prosta delovna mesta so priložnosti, ki na trgu dela lahko nudijo kandidatom karierno prihodnost.