Holesterol je vosku podobna snov

Holesterol je voskasta snov, ki se nahaja v telesnih tkivih. V telesu se holesterol tvori v jetrih in nekaterih drugih organi. Zunaj telesa pa so bogata nahajališča holesterola v jajčnih rumenjakih, mastnem metu maslu, mlečni maščobi in drugih hranilih. Holesterol se ne nahaja v rastlinskih maščobah. V javnosti se je za holesterol razvilo veliko teorij in mitov, ki so pogosto skregani z resnico. Ne smemo ga razumeti kot nekaj škodljivega in odvečnega, saj ima v človeškem telesu številen življenjsko pomembne naloge. V krvi je holesterol sestavni del lipoproteinov. To so snovi, sestavljene iz maščob in beljakovin. V človeškem telesu lipoproteini skrbijo za transport maščob po krvi, na njihovo količino pa vplivajo telesna teža, prehrana, stres, starost, zdravila in hormoni. Najbolj znana lipoproteina sta lipoprotein z visoko gostoto te lipoprotein z nizko gostoto. Včasih zasledimo tudi oznaki HDL in LDL. HDL je kratica ki pomeni high density lipoprotein, z drugo besedo lipoprotein z visoko gostoto. LDL pa je kratica za low density lipoprotein ali lipoprotein z nizko gostoto. Uporabljajo se tudi oznake dober in slab holesterol. Dober holesterol je lipoprotein z visoko gostoto, slab pa lipoprotein z nizko gostoto. Lipoproteini z nizko gostoto prenašajo holesterol od jeter in drugih delov telesa. Če ga je preveč v krvi, se lahko začne nalagati na stene žil. Na dolgi rok se nalaganje lipoproteina z nizko gostoto lahko izrazi kot zoženje in otrditev arterijskih žil. V razvitem svetu otrditev in zoženje arterijskih žil sodi med najpogostejše vzroke za smrt ter bolezni srca in ožilja. Lipoproteini z visoko gostoto za razliko od lipoproteinov z nizko gostoto prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, katera nato holesterol predelajo. Lipoproteini z visoko gostoto tudi zmanjšujejo možnost, da bi se holesterol nalagal na stene žil. V minulem obdobju so znanstveniki prišli do zaključka, da holesterol, ki ga vsebuje hrana zelo malo vpliva na holesterol v krvi.

Dodatne informacije