Ali ste vedeli, da študenti, ki so starejši od 26 let, morajo pričeti sami plačevati prostovoljno zavarovanje? Mnogi tega ne vedo ali pa na to pozabijo, zaradi česar lahko nastanejo resne komplikacije. Kadar študent prekorači omenjeno starost ali pa če polnoletna oseba izgubi status dijaka oziroma študenta, ima mesec dni časa, da samostojno poskrbi za prostovoljno zavarovanje. V primeru, da tega ne naredi, potem mora iz lastnega žepa kriti vsa doplačila, ki nastanejo v primeru, da koristi zdravstvene storitve v slovenskem javnem zdravstvu.
Vendar pa to še ni edina komplikacija, ki nastane, če oseba ne poskrbi v omenjenem roku za svoje prostovoljno zavarovanje. Če je prostovoljno zavarovanje prekinjeno za več kot en mesec dni, nastopi tako imenovana čakalna doba.
To pomeni, da čeprav oseba prične plačevati za svoje prostovoljno zavarovanje, pa bo upravičena do storitev iz tega naslova šele po treh mesecih, ko plača prvo premijo. V takem primeru se plačuje prostovoljno zavarovanje tri mesece, v tem času pa, če pride do potrebe po zdravstvenih storitvah, mora oseba še vedno sama poravnati vsa doplačila, ki bi jih sicer krilo prostovoljno zavarovanje.
Opazimo lahko, da je čakalna doba varnostni element, ki preprečuje, da bi ljudje špekulirali kdaj skleniti prostovoljno zavarovanje. Če čakalne dobe ne bi bilo, bi se ljudje prostovoljno zavarovali le takrat, ko bi potrebovali zdravstvene storitve, v času, ko bi bili zdravi, pa bi se izognili plačevanju. Na tak način bi seveda javni zdravstveni sistem propadel oziroma sploh ne bi mogel funkcionirati.
Ta lahko deluje le zato, ker v danem trenutku več ljudi vplačuje premije za prostovoljno zavarovanje, kot pa jih potrebuje zdravstvene storitve.
V nobenem primeru se torej ne splača špekulirati, saj nas lahko napačna odločitev precej drago stane. Sploh v času, ko nekdo zboli ali pa se poškoduje, je račun za zdravstvene storitve, ki bi ga sicer poravnalo prostovoljno zavarovanje, še dodaten hud udarec.
Preberi več
Ni komentarjev:
Objavite komentar