nedelja, 26. maj 2013

Dopolnilno zavarovanje v slovenskem zdravstvenem sistemu



Dopolnilno zavarovanje poskrbi, da zavarovana oseba, ko potrebuje zdravstvene storitve, ni obremenjena z nobenimi doplačili. Otroci in polnoletni mladostniki, ki imajo status študenta ali dijaka ter so mlajši od 26 let, imajo urejeno dopolnilno zavarovanje preko enega od staršev. To pomeni, da te osebe niso obremenjene s plačevanjem mesečnih premij, koristijo pa lahko vse ugodnosti, ki jih ponuja dopolnilno zavarovanje. Vsi ostali morajo imeti na nek način dopolnilno zavarovanje urejeno bodisi tako, da ga plačujejo sami bodisi tako, da jim ga plačuje delodajalec, občina ali pa Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Vsi brezposelni, ki niso prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje morajo dopolnilno zavarovanje plačevati sami. V primeru, da so prijavljeni, pa jim to ureja Zavod, tako da imajo iz tega vidika eno finančno obveznost manj. V primeru, da neprijavljena brezposelna oseba nima nobenega dohodka ali premoženja, pa lahko uredijo tako, da jim dopolnilno zavarovanje plačuje občina. Slovenija uvaja torej različne sisteme socialne zaščite, ki skrbijo, da imajo ljudje urejene nekatere osnovne oblike varnosti in niso prepuščeni svoji usodi.

Dopolnilno zavarovanje krije vse tiste dodatne stroške, ki eventualno nastanejo med katerokoli zdravstveno obravnavo, torej ne glede na to, ali je zdravstvena storitev bila opravljena pri splošnem zdravniku, specialistu ali pa pri zobozdravniku. Dodatni stroški so vsi tisti, ki jih ne pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje. V svarilo pa velja navesti, da se ti stroški računajo precej pogostokrat, saj obvezno zavarovanje krije le malo zdravstvenih storitev v celoti, tako da se izkaže dopolnilno zavarovanje hitro kot koristno. V celoti krije le nekatere najbolj nujne za preživetje človeka in blaženje hudih bolečin, ki nastanejo med boleznijo oziroma poškodbo.

Več informacij najdete tukaj

Ni komentarjev:

Objavite komentar