Prevajanje se morda glede na to, kaj predstavlja, zdi mnogim preprosto opravilo. Vendar pa je potrebno ločiti različne stopnje, kajti prevajanje za osebne potrebe je res precej lažje kot prevajanje strokovnih besedil. V osnovi pomeni prevajanje predvsem postopek, skozi katerega skuša prevajalec pomen, vsebino, kontekst oziroma sporočilo prenesti iz besedila, ki je zapisan v enem jeziku, v prevod, ki je zapisan v drugem jeziku. To se morda zdi preprosto, vendar pa obstaja veliko različnih načinov in metodologij, na podlagi katerih delajo prevajalci prevode.
Vendar pa lahko brez večjih zdržkov trdimo, da je za vsako prevajanje pomembno to, da se prevajalec lahko poistoveti s piscem originalnega besedila. Bolj kot je besedilo staro in bolj kot pripada nekemu oddaljenemu zgodovinskemu trenutku, težje bo prevajanje, kajti prevajalec bo pri tem imel več težav, da se identificira s piscem originalnega besedila. Če je bilo besedilo napisano stoletja nazaj, to pomeni, da je avtor živel v socialnih in kulturnih okoliščinah, ki se popolnoma razlikujejo od prevajalčevih. Prevajanje pa pomeni prenos misli iz enega jezika v drugi jezik, pri čemer mora prevajale poskrbeti, da se skozi prevajanje izvorni oziroma originalni pomen ne izgubi. Bolj kot je torej originalno besedilo časovno oddaljeno, težje bo prevajalec poskrbel, da se pomen ne izgubi, saj po bo tudi sam imel težave, da celoten pomen v originalu sploh razume. Zato je izjemno pomembno, da ko gre za pomembnejša besedila, prevajanje opravijo strokovni prevajalci. Zares usposobljen prevajalec ni le odličen poznavalec jezikov, ampak obvladuje tudi zgodovino narodov, ki te jezike govorijo.
Res pa je, da prevajanje sodobnih besedil, ki so bolj poljudne narave, lahko opravi tudi manj usposobljen prevajalec. Sodoben tekst, ki nima za namen ustvarjanje nekega literarnega učinka, ni težko prevesti. Običajno gre v teh primerih za prevajanje časopisnih člankov, novic za bloge, tekstov, ki so napisani v telegrafskem slogu itn.