Klopi so znani prenašalci različnih bolezni. Če ne bi bili, jim gotovo ne bi posvečali toliko pozornosti – sami po sebi namreč niso nevarni, prisesajo se na telo in se nahranijo, nato preprosto odpadejo s kože, če jih prej ne odstranimo. Problem je seveda v tem, da pri vbodu klopi lahko na človeka prenesejo nekatere druge vsiljivce, ki so bistveno nevarnejši. Najpogostejša klopna bolezen je
klopna borelioza, ki je tudi zelo huda in zahteva posebno pozornost. Ne pozabimo, da borelioza ne pozna cepiva ali primerljive preventive, zato je podatek, da to okužbo prenaša slaba polovica slovenskih klopov, še bolj zaskrbljujoč.
Klopna borelioza seveda ni razlog, da se ne bi podajali v naravo, a treba bo poskrbeti za preventivo, ki je na razpolago. Cepljenje sicer ne pride v poštev, lahko pa sprejmemo druge ukrepe, ki se izkažejo za učinkovite. Če te ukrepe poznamo in se jih držimo, lahko uspešno zmanjšamo tveganje za okužbo in za posledice, ki jih pušča
klopna borelioza.
Klopna borelioza dopušča preventivo
Res je, da cepljenje ne pride v poštev, lahko pa se zavarujemo na druge načine. Ena možnost je nenazadnje tudi ta, da pobegnemo v kraje, kjer klopov ni, pri nas so to predvsem hribi, saj nad 1600 metri nadmorske višine teh vsiljivcev ne gre pričakovati. A to seveda ne pride vedno v poštev. Zato je dobro vedeti, da se
klopna borelioza običajno prenese šele po nekaj urah od vboda klopa – imamo torej dovolj časa, da klopa najdemo in odstranimo, mesto vboda pa razkužimo, če se redno in temeljito pregledujemo. Poleg tega
klopna borelioza dopušča učinkovito zdravljenje z antibiotiki, moramo pa pri tem okužbo pravočasno odkriti in takoj obiskati zdravnika. Na srečo nam pri tem pomagajo nekateri simptomi, ki so precej značilni –
klopna borelioza se kaže z veliko rdečino in kolobarjem, pa tudi z nekaterimi drugimi znaki.
www.sos-klop.si/klopne-bolezni